novičke februar 2007

Živijo iz 1. hiše!
Božič, skriti prijatelj, počitnice in vsi decembrski dogodki se nam pri tej intenzivnosti življenja  zdijo že davna preteklost. Med počitnicami je bila hiša razpršena na  štiri kraje - Bohinj, Zagreb, Šmarjeta, Dolenjska (Stane). In po vrnitvi nazaj v hišo je bilo kaj pripovedovati. Marinko so na koncu počitnic v Bohinjskem župnišču že vsi klicali sestra Marinka in pri tamkajšnjem župniku in sestri Ancili se je prijavila že za avgustovske počitnice. V Šmarjeti so imeli za Silvestrovo večerjo odbojko, ups odojka, Marjanca pa si je na »delovnih« počitnicah v Zagrebu - z Barkino skupinico se je udeležila Taizejskega srečanja - obogatila tudi svoj hrvaški besednjak (Klemen pravi da te besede ni treba napisati). Januarja smo se spremljevalci eden za drugim odpravili na dopust -HVALA našim prijateljem - Toniju, Simonu, Mateji D., Ivanu in vsem drugim, da ste pri nas, ko vas potrebujemo. Imamo tudi nekaj  poškodb in bolečin - oko, koleno, rame, no, hvala Bogu, za enkrat smo vse to preboleli še brez bolniških. V začetku januarja sta bila z nami tudi dva skavta iz Francije, Yoann in Emanuel, ki sta s kolesi prepotovala že skoraj cel svet ter se na tej poti ustavljala v skupnostih Barka.

Lep pozdrav vsem iz 1. hiše,
Eva


2.hiša
Mesec december je bil lep, pester in bogat. V hiši smo praznovali rojstni dan treh naših slavljencev, Metoda, Slavka in Naceta. Ob preprosti večerji smo lahko poklepetali tudi s Slavkovimi sorodniki, ki so se odzvali našemu povabilu in z njim presenetili tudi Slavka. Bili smo na koncertu Vlada Kreslina v Škofji Loki. Veliko ljudi in simpatično vzdušje, tako da smo kljub mrazu kar uživali. Obiskali smo novoletni sejem v Ljubljani, kjer smo lahko v živo spremljali izdelavo različnih ročnih izdelkov, nekaj malega smo tudi kupili in z darili poskusili razveseliti vsak svojega skritega prijatelja. Potem je nastopil čas dopustov. Najprej smo deset dni pogrešali Naceta, potem še10 dni Lily, ki je odšla domov v Francijo.
Ne smemo pozabiti filma Sezona lova, ki smo si ga ogledali v Koloseju; Slavko in Irena sta se smejala, Metod je užival ob glasbi, Marjan pa je vsake toliko zasmrčal. Na Božični dan smo tako kot vsako leto blagoslovili obe hiši, potem pa v procesiji z lučkami prehodili pot iz prve v drugo hišo, kjer je potekala maša s patrom Janezom Poljanškom. Irena in Nace sta se udeležila tudi polnočnice v cerkvi na Preski. Meta si je svoj oddih privoščila v času Barkinih zimskih počitnic, ostali pa smo se razkropili - eni v Bohinj (Irena, Lily in Slavko), drugi v Šmarjeto (Nace, Marjan in Kristina) - prav lepe, zimske, novoletne počitnice smo preživeli!
V januarju smo bili na pizza pikniku pri Klemenu in Tadeji, z nami je bila tudi Lojzka, prijateljica naše hiše, ki se vedno bolj vključuje v dejavnosti hiše in smo ji res hvaležni za njen prispevek. V tem mesecu je ostala z nami tudi čez vikend. Prijateljica Lidija nas je neko nedeljo po maši povabila k sebi domov na kosilo, po kosilu smo skupaj odšli na daljši sprehod. Trudimo se, da čimveč hodimo, če se le da, vsak dan, eno nedeljo smo odšli tudi na Šmarno goro in si na vrhu privoščili dobro kosilo. Zadnja, najnovejša novica je žal malo slabša. Naša Meta si je pri padcu zlomila sklepno kost v rami, bila operirana, zdaj jo čaka verjetno dolgotrajna rehabilitacija. Priporočamo jo v molitev in si želimo, da bi čimprej okrevala in se vrnila na Barko.          

Nace        


Delavnice
Novičkarji smo pridobili novo poročevalsko okrepitev, ki si zasluži uvodno predstavitev. To je Maja Predovič, ki se nam je lansko leto pridružila v delavnicah in se dnevno vozi v Barkine delavnice iz zavoda Tončke Hočevar, kjer živi. Maja bo naša poročevalka iz delavnic. Hvala Maja in srečno novinarsko pot!

Mojca je zadnjič padla, ker jo je Klemen kepal, nato sem tudi jaz padla. Ivan in Maja B. pa sta se kepala na avtobusni postaji. 7. decembra smo se odpeljali na Brnik, kjer smo se peljali z vojaškim helikopterjem. Irena rada govori, ker ji je to lepo. Uroš je skuhal kavo, ampak je bila premočna in mu je Maja B. rekla, da ne zna. Marjanca rada pripravlja malico.
V drugi hiši, kjer jem kosila, občasno kuha Meta, kuha tudi Lojzka. Dobro kuha tudi Manca. Ob petkih v delavnicah pospravljamo, sami, ker nimamo nobene pametne čistilke.
Teresa iz Španije se ne more privaditi slovenskega jezika, ampak Ivan, Uroš in Mojca jo skušajo naučiti. Pa ji še ne gre.
Ko gre večina na gibalne vaje, pride v delavnico Nace. Zelo rad se šali.
Rok je zelo priden pri svečah, rad tudi riše in tke. Tudi Slavko rad tke. Ko je Tomaž v okupacijski delavnici riše in ima rad Mojco, občasno ji da ljubčka.
Uroš hodi na sestanke k Mateji. Mateja ima razne sestanke s celo skupnostjo.
Renata in Mateja zdaj zbirata prijave za  romanje v Rim.                

Maja P.
 
             
Beseda odgovorne za skupnost
« Vam ne bom rjeku, da bodte pridni, ma da bodte vesjeli », se je nasmejan od nas v soboto poslovil g. Pavle iz Nove Vasi na Primorskem.
Veliko razlogov imamo letos za veselje na naši Barki. Najprej se lahko veselimo spremljevalcev, mladih deklet in fantov, ki z zagnanostjo, pogumom in zaupanjem krmarijo obe hisi in delavnice skozi plime in oseke skupnostnega življenja. Radosti me, ker sem lahko priča tej plovbi, povezanosti različnih ljudi z različnimi angažmaji, vedno bolj srčnemu vključevanju prijateljev. Prijatelji – skrit in neprecenljiv Barkin zaklad. Vedno več vas je ujetih v mreze odnosov z Bernardo, Ireno, Marjanom, Rokom, Milanom, Majo B. ... Kot pisane niti, vtkane v tkanino življenja vsakega posameznika...
Prav posebno sem vesela, ko opazujem Marinko in Metoda, naša « benjamina ». Poznamo se malo časa in skupaj smo naredili šele kratek kos poti. A sadovi podeljenih zajtrkov, popoldanskih sprehodov, “neviht” in nagajivih pomenkov že dobivajo obliko v vsakem od nas. Drug ob drugem se spreminjamo, zorimo in rastemo v ljubezni.
Tudi rojstni dnevi so dober razlog za veselje. In letos Barka slavi 10. rojstni dan! Nekaj prazničnih dogodkov je že za nami. Poleteli smo s helikopterji, imeli dobrodelni koncert in prejšnjo soboto  tradicionalni izlet na Primorsko. Nestrpno pričakujemo romanje v Rim in prav kmalu – 6. marca – še en koncert. Pa seveda “ta veliko festo” 17. in 18. maja…
“Veselite se v Gospodu, in to zmeraj; ponavljam vam, veselite se” (Flp 4, 4). Bog daj, da bi v vsakdanu, ko smo velikokrat utrujeni od obveznosti in skrbi, zmogli prisluhniti miru v svojem srcu. Potem bodo naše oči lahko videle drobne stvari in se bomo znali veseliti vseh darov, ki nam jih na pot daje življenje.

Mateja Tomšič





« nazaj